Opis

V zadnjem letu sem z mislijo na koledar za leto 2023 obiskoval slovenske krajine in jih v zadnjih nekaj tednih skrbno izbral in pripravil. V njem najdete barvite sončne zahode, živali in ostale čudovite motive narave. Koledar 2023 je oblikovan minimalistično, s poudarkom na fotografijah. Na povezavi si lahko ogledate tudi predstavitev koledarja v interaktivni obliki. Oblikovan je minimalistično, s poudarkom na fotografijah.

CENA: 16 EUR (že vključena poštnina) – na voljo so tudi količinski popusti, ki so podrobneje opisani v tabeli spodaj.

PREDOGLED KOLEDARJA 2023 – Utrinki časa – Slovenska narava in pokrajina

Koledar za leto 2023 lahko “prelistate” na za to posebej pripravljeni strani. Prosim za potrpežljivost, saj lahko traja kar nekaj časa, da se naloži cel koledar (odvisno od hitrosti internetne povezave).

Naročite ga lahko preko elektronske pošte pixeldreamy@gmail.com ali preko te strani (priporočeno).

Stenski koledar 2023, obešen v vašem stanovanju ali na delovnem mestu, vam polepša vsakdan. Z možnostjo dotiska logotipa pa predstavlja darilo in služi ugledu vašega podjetja. Koledar 2023 je lepo novoletno darilo, ki bo obdarovancem ob pogledu nanj celo leto “čaral” prijetne trenutke, pri čemer se bodo mnogokrat spomnili tudi vas.

TEHNIČNE PODROBNOSTI

• format koledarja 47.5 x 33 cm (ležeči format)
• prostor za logotip 47.5 x 6 cm
• papir mat premazni 150 g
• 13-listni + podložni karton

PROSTOR ZA LOGOTIP

Prostor za logotip je 6 centimetrov visoka pasica bele barve, ki se nahaja na spodnjem delu koledarja (pod slikami). Nanjo lahko dotisnete svoj logotip. V kolikor želite koledar brez pasice, prosim vpišite to v opombe pri naročilu.

KOLEDAR 2023: POPUST NA KOLIČINO

Ponujam tudi količinski popust, in sicer že od dveh naročenih koledarjev naprej. Cenik si lahko ogledate v spodnji tabeli:

V ceno koledarja je pri vseh količinah že vključena poštnina.

Koledar 2023: Kratka predstavitev posameznih fotografij

Naslovnico krasi posnetek vzhoda Blejskega jezera. Fotografija je bila posneta z dronom in lepo pokaže, kako nam tehnologija lahko pomaga pri lovljenju unikatnih kompozicij in trenutkov. Na srečo so danes tudi komercialni droni že dovolj kvalitetni, da z malo kreativnosti omogočajo kvalitetne posnetke tudi v zahtevnih svetlobnih pogojih. Omogočajo tudi snemanje unikatnih posnetkov in eden izmed njih tudi krasi naslovnico koledarja za leto 2023.

Januar – Zimska idila pod Poncami

Fotografija je nastala pod Poncami po celonočnem sneženju. Megla se je počasi umikala in tik po vzhodu dokončno razkadila. Fotografija je bila posneta z dronom, ki mi je omogočil posneti fotografijo z malo višje perspektive. Več o tem fotografskem izletu si lahko preberete v eni izmed zadnjih foto zgodb. Narava v vseh svoji veličastnosti.

Februar – Zelenci v smeri proti Podkorenu

Zelenci so zelo pogosto fotografirana lokacija. Večina fotografij prikazuje odsev Rateških Ponc v jezeru, tokrat pa je bil za spremembo bolj zanimiv pogled proti vzhodu. Barvito nebo je omogočilo zanimivo kompozicijo v smeri proti Podkorenu, ki ga lahko opazite v daljavi.

Marec – Gams v jutranjem gozdu

Gams je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm. Poleti je umazano rumeno rjav do temno siv. Zimska dlaka je daljša od letne, zato je poleti videti vitek, pozimi pa robusten in čokat. Na vsaki strani glave se mu prek oči vse do vrha gobca vleče široka temna proga (“vajeti”). Notranja stran uhljev je bela.

V začetku stoletja so gamsi živeli v visokogorju Alp s Pohorjem vred, izolirane populacije pa so bile še v Zasavju, v dolini Kolpe in Iške ter na Šmarni gori. V Dinarskem gorstvu je bil bolj ali manj iztrebljen, zato so ga lovci naselili na Snežnik (leta 1926; H. H., 1927) in na Nanos (leta 1959; Bittner, 1970/71). Leta 1957 so gamse iz Kamniške Bistrice izpustili v Osilnico nad Kolpo zaradi “osvežitve krvi” (M. M., 1965/66). Pozneje so gamsi poselili Dinarsko gorstvo po naravni poti s severa. Že leta 1931 so se prvi gamsi pojavili na Gorjancih (Jordan, 1934), okrog druge svetovne vojne pa na Boču in Rogatcu (Kovač, 1976/77; Koser,1981). V zadnjih desetletjih so se spustili z območij nad gozdno mejo v z gozdovi zaraslo sredogorje, tako da so zdaj pogosti tudi v hribovju predalpskega sveta, kjer prosto živijo v naravi.

Vir: Lovska zveza Slovenije

April – Reka Sava

Iz fotografije ni razvidno, da je lokacija zgolj lučaj stran od Radovljice. V zgodnjem jutru so lepo vidni prvi zametki pomladi, medtem, ko del gozda še uživa v zimskem spanju.

Maj – Cerkniško jezero

Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (za Ribniško-kočevskim poljem). Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa lahko doseže tudi do 38 km². S tem je največje jezero v Sloveniji.

Jezero je bilo za spomladanski čas dokaj prazno, se je pa zato toliko bolje videl potok Stržen, ki s svojo S strugo lepo popelje oko proti jezeru in hribom v ozadju.

Junij – Nad Vršičem

Spektakularno jutro nad Vršičem ob poti na Malo Mojstrovko. Nočne nevihte so se umikale in nebo se je odprlo ravno toliko, da se je na desni strani prikazala mavrica. V ozadju lahko vidimo Prisojnik in povsem na levi gore Martuljkove skupine.

Julij – Rigljica in Rušica – neokrnjena narava Martuljških gorá

Z Rigljico in Rušico se na severozahodni strani končuje visokogorski svet Martuljških gorá. Čeprav komaj presežeta višino dva tisoč metrov, sta zelo težko dostopni in predstavljata neokrnjeno naravo Špikove skupine. Med alpinisti je precej obiska deležna južna stena Rušice (nekakšen Kogel Julijcev, piše Mihelič), saj je kmalu na pomlad suha in »godna« za plezanje.

Vir: Gore in ljudje

Avgust – Bohinjsko jezero

Enega najlepših poletnih vzhodov sem dočakal pri Bohinjskem jezeru. Na to jutro se je poklopilo prav vse in imel sem čast opazovati čudovito predstavo narave, kasneje pa sem se odpravil še v dolino Sedmerih jezer.

September – Spodnje Kriško jezero

V krnici pod Šplevto na Kriških podih je visokogorsko jezerce dolgo 120 m, široko 90 m in globoko 9,5 m. Je najtoplejše od Kriških jezer. Pozimi je jezero zaradi plazov globoko pod snegom. Ogromne količine snega in ledu omejujejo razvoj vodnega rastlinskega in živalskega sveta Kriških jezer. Ob obali Spodnjega jezera je nekaj razvitejših vodnih rastlin. Na površini jezera so alge, na dnu majhni hrošči. V višje ležečih jezerih je vodne vegetacije in favne bistveno manj. Rib v Kriških jezerih ni.

V ozadju lahko vidimo strme stene Pihavca in Bovškega Gamsovca, na desni pa Sočo in Trento.

Oktober – Dolina Završnice

Jesenske barve v dolini Završnice. V daljavi je Završniško jezero in reka Sava. Završnica leži v občini Žirovnica, in je poznana predvsem po istoimenskem jezeru, rekreacijskem parku ter izhodiščnih točkah za obisk hribov.

November – Pogled na Julijce s Karavank

Jesensko zimski dan s poti na Trupejevo Poldne v Karavankah. Prejšnji dan je v gorah snežilo in upal sem, da bom lahko posnel kombinacijo jeseni in zime. Na srečo je narava sodelovala in ravno ob zahodu se je nebo nad Julijci razprlo in razkrilo pogled proti Martuljški skupini, povsem na desni je Prisank.

December – Struška planina

Struška planina je znana po raznovrstnem cvetju lepem razgledu na Julijce in preostali del Karavank. Pozimi pa je pravi raj za turne smučarje, saj je relativno varna in omogoča super smuko po pršiču.

Koledar 2023: Utrinki časa

Koledar za leto 2023 vsebuje kombinacijo fotografij v različnih pogojih, saj sem želel ustvariti pestro kombinacijo posnetkov.

Naj vas leto 2023 čim večkrat popelje lovit utrinke časa v naravo tudi s pomočjo koledarja 2023 – Utrinki časa.

Fotograf: Aleš Krivec

Oblikovanje: Ana Medja Skube

Tisk: Antus