Zgodaj spomladi se Jesenice prebudijo v nenavadnem kontrastu – v dolini še vedno odzvanja železarska dediščina »mesta jekla«, a nad mestom se pobočja ovijejo v belino tisočerih narcis.
Že vožnja skozi mesto razkrije ponos domačinov na to naravno bogastvo: na nekaterih avtomobilih z jeseniškimi registracijami vidim nalepke v obliki narcise, s katerimi krajani izkazujejo pripadnost domačemu kraju.
Nič čudnega, saj so narcise že dolgo cvetoč simbol Jesenic, zaradi katerega so ta kraj v maju prepoznali daleč naokoli.
Domačini narcise imenujejo ključavnice, ker cvetovi žuželkam ne dopuščajo opraševanja in ostajajo »zaklenjeni« – po stari pripovedki naj bi Bog čebele posvaril, naj ne bodo preveč požrešne, in za kazen zaklenil nektar v cvetovih.
Ko se peljem proti izhodišču poti v vas Javorniški rovt, me ob cesti pozdravljajo table z narisanimi belimi cvetovi in napisi, ki obiskovalce usmerjajo »Med narcise z busom«. Ob koncu tedna zaprejo cesto za osebna vozila in organizirajo brezplačne avtobuse do vasi pod Golico.
Pomlad ima na Gorenjskem prav poseben vonj – mešanico sveže trave, mokre zemlje in nečesa neulovljivo prazničnega. Morda zato, ker narava tukaj praznuje pomlad s cvetjem, ki prekrije cele gore. Med najbolj znanimi prizorišči te naravne predstave je vsekakor Golica, a svoj čar ima tudi njen nižji, bolj zadržani sosed – Mala Golica.
Vzpon iz sedla Suha
Vzpon na Malo Golico ni dolg, a ponuja kar nekaj razglednih točk, kjer sem se moral ustaviti – če ne zaradi dih jemajočih pogledov, pa zato, da sem v objektiv ujel tiste bele preproge, ki se kot valovi razlivajo po pobočjih.
Narcise tu rastejo povsod, nekatere še zaprte, druge v polnem razcvetu. Travniki so videti, kot bi zapadel sneg – cela pobočja so prekrita z narcisami v polnem razcvetu. Ob poti srečujem druge pohodnike – ob tej rani uri so to večinoma drugi fotografi, ki, tako kot jaz, lovijo prvo svetlobo.
Cvetoče pobočje
Usedem se na vrh Male Golice, da si odpočijem in se naužijem razgleda. Nad mano se bohotita Krvavka in Golica, kateri je Slavko Avsenik posvetil znamenito polko – v mislih mi zaigra melodija Na Golici. V tistem hipu se zavem, kako globoko so narcise vtkane v identiteto mojega domačega kraja.
Te cvetlice niso le lepotni okras pomladi, ampak del lokalnih zgodb in umetnosti – navdihovale so številne ljudske pesnike in glasbenike. Med počitkom pobrskam po vodiču v nahrbtniku, kjer preberem, da je Planina pod Golico po slikovitih narcisnih poljanah slovela že v času Janeza Vajkarda Valvasorja v 17. stoletju.
V tistih davnih časih so v teh krajih resda kopali železovo rudo za fužine na Jesenicah, a ko so rudniki ugasnili, so vsem generacijam ostale v spominu predvsem narcisne poljane – narcise so kraju vtisnile neizbrisen pečat in postale del njegove identitete.
V jutranji svetlobi so se svetile kot kristali, veter pa jih je rahlo pozibaval, kot da bi plesale.
Prav neverjetno je opazovati kako številčne so. Izgleda, kot, da bi bile namerno posejane, pa je vendarle vse plod narave.
Ko se ozrem po valovih belih cvetov, si predstavljam, kako so že naši predniki občudovali to naravno kuliso. Pravzaprav so v vasicah pod Golico že pred mnogimi leti prirejali dogodke, posvečene narcisam. V starih albumih Gornjesavskega muzeja na Jesenicah sem videl črno-bele fotografije, na katerih domačini v nedeljski obleki stojijo sredi cvetočih travnikov, kot bi pozirali v tem istem belem morju. Ni dvoma, lepota narcisnih poljan je vsako pomlad povezovala skupnost in privabljala obiskovalce že dolgo pred tem, ko je kraj postal turistična atrakcija.
Pogled na Triglav
Z vrha Male Golice se je odprl pogled na mogočni Triglav, ki je kraljeval v ozadju – obdan z rdečkastim sijem vzhajajočega sonca.
Kombinacija snežno belega cvetja in alpskih vrhov je ustvarila kompozicijo, ki bi jo zavidala vsaka galerija. Tam zgoraj sem občutil tisto posebno tišino, ki jo pozna le gora – tišino, ki govori. Še dva pohodnika sta se tisto jutro odločila občudovati polja narcis.
Pot do koče na Golici
Pot sem nadaljeval po razgledni stezici proti koči na Golici. Poti so bile tudi tam obkrožene z narcisami, pod menoj pa so se razprostirali valovi meglic.
Ob prihodu do koče sem se ustavil za krajši počitek, v duhu še vedno tam zgoraj, med cvetjem in jutranjim zlatom. Eden od domačinov mi razloži, da se zadnja leta trudijo znova uvesti tradicionalno košnjo travnikov. Včasih so kmetje s pašo in košnjo vzdrževali travnate senožeti, zato so narcise bujno cvetele; danes, ko je manj kmetovanja, pa se nekatere površine zaraščajo in cvetlic ni več toliko kot nekoč. Lokalna oblast se je zato lotila projekta Ohranimo narcise, s katerim želijo zagotoviti ustrezno nego travišč in tako ohraniti bogata rastišča belih ključavnic, po kakršnih Golica slovi.
Kdo bo Miss narcis?
Na prireditvenem prostoru v Planini pod Golico se že zbirajo ljudje; na zelenici je postavljen manjši oder, okrašen z venci narcis. Praznik narcis na Planini pod Golico je v polnem teku – vrhunec dneva bo tradicionalni izbor Miss narcis. Ta zabavno-tekmovalni dogodek prirejajo vsako leto v času največjega cvetenja, njegove korenine pa segajo vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 2024 so tako izbirali že 60. miss narcis zapored, kar uvršča to prireditev med najstarejše lepotne izbore v Sloveniji.
Sprva je bil izbor precej preprost – v zgodnjih letih so obiskovalci narcisnih poljan kar sami glasovali za najlepšo dekle tako, da so na del vstopnice zapisali ime svoje favoritke. Kasneje je organizacijo prevzelo turistično društvo in tekmovanje obogatilo s spremljevalnim programom, povorkami in strokovno komisijo. Dekleta, ki sodelujejo, niso nujno domačinke; danes prijave prihajajo iz vse Slovenije.
Pa še fotografija moje favoritke za miss narcis.
Informacije za obisk
Izhodišče:
Sedlo Suha (cesta iz Javorniškega rovta preko Križovca). Parkirišče je omejeno, priporočam zgodnji prihod.
Višinska razlika:
Približno 300 m (od sedla Suha do Male Golice in naprej do koče na Golici – lahko tudi preko Krvavke).
Dolžina poti:
Krožna pot (če se vračate po isti poti): približno 4–5 km
Čas hoje: 2–3 ure (odvisno od tempa in postankov za občudovanje narave)
Težavnost:
Lahka označena pot, primerna tudi za družine. V zgodnji pomladi so lahko posamezni odseki mokri ali blatni.
Najboljši čas za obisk:
Konec aprila do konca maja – v času cvetenja narcis (“ključavnic”)
Posebnost:
Narcise so zaščitene – ne trgajte jih, raje jih fotografirajte. Priporočam obisk ob delavnikih, saj je konec tedna območje precej obiskano.
