{"id":16319,"date":"2025-03-23T10:07:04","date_gmt":"2025-03-23T10:07:04","guid":{"rendered":"https:\/\/dreamypixel.com\/si\/?p=16319"},"modified":"2025-03-26T09:23:50","modified_gmt":"2025-03-26T09:23:50","slug":"v-kraljestvu-tisine-in-kozorogov-jutranji-vzpon-na-bovski-gamsovec-iz-doline-vrata","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dreamypixel.com\/si\/v-kraljestvu-tisine-in-kozorogov-jutranji-vzpon-na-bovski-gamsovec-iz-doline-vrata\/","title":{"rendered":"V kraljestvu ti\u0161ine in kozorogov: jutranji vzpon na Bov\u0161ki Gamsovec iz doline Vrata"},"content":{"rendered":"

Bila je tista posebna vrsta jutra, ko svet \u0161e spi, zrak je napolnjen s ti\u0161ino in tema le s te\u017eavo popu\u0161\u010da prostor prihajajo\u010demu dnevu. S \u010delno svetilko na glavi in toplim dihom, ki se je vla\u017eil v hladnem zraku, sem stopal skozi dolino Vrata<\/a>, tik ob ne\u017enem \u0161umenju Triglavske Bistrice. Poleg mene je tiho tekla Bela \u2013 moja zvesto navzo\u010da spremljevalka, vedno pripravljena na nove poti, nove vonjave in nova do\u017eivetja.<\/p>\n

Cilj je bil jasen \u017ee ve\u010der prej: son\u010dni vzhod med kozorogi pod Triglavsko severno steno, ob poti proti vrhu Bov\u0161kega Gamsovca<\/a>.<\/p>\n

Pot skozi dolino Vrata<\/h3>\n

Prvi del poti, od Alja\u017eevega doma do Luknje, je razmeroma zmeren, a v temi in v ti\u0161ini dobi povsem drugo dimenzijo. Vsak korak zveni globlje, vsak \u0161elest listja ima svojo zgodbo. Triglavska severna stena<\/a>, \u010deprav \u0161e skrita v no\u010di, oddaja tisto neizmerno prisotnost \u2013 mogo\u010dno, stalno in \u010dute\u010do.<\/p>\n

Ko se pot za\u010dne bolj resno vzpenjati proti sedlu Luknja (1758 m), se prvi sivi prameni dneva \u017ee plazijo \u010dez grebene. Bela je tekla pred menoj, ustavljala se je, ko sem postal, in potrpe\u017eljivo \u010dakala, ko sem se sklonil za posnetek. Na sedlu se pogled raz\u0161iri, srce pa se malce ustavi \u2013 ne zaradi vi\u0161ine, temve\u010d zaradi ob\u010dutka. Tam se svet razcepi: za tabo Vrata, pred tabo dolina Trente in visoki, surovi kraki Bov\u0161kega Gamsovca.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Vzpon proti Gamsovcu<\/h3>\n

Pot od Luknje naprej postane bolj izpostavljena. Ozka steza se dviga po alpskem svetu, ki na trenutke zahteva ro\u010dno oporo in popolno zbranost. Tu ni prostora za misli o vsakdanu. Samo korak, oprijem, vdih. Vse postane en sam trenutek.<\/p>\n

In potem \u2013 tam so. Na son\u010dni rami skal nad menoj stoji prvi kozorog<\/a>. Silhueta proti oran\u017enemu jutru, rogovi, ki se ukrivijo kot simbol ve\u010dnosti. Fotografov sen.<\/p>\n

\"Kozorog<\/a><\/p>\n

\"Portret<\/a><\/p>\n

\"Kozorog<\/a><\/p>\n

Ustavim se, stisnem kolena v skalo, zadr\u017eim dih. Bela se umiri, kot da ve, da v tem trenutku \u0161teje le svetloba in potrpe\u017eljivost. Ko premaknem objektiv, opazim \u0161e druge \u2013 cela skupina samcev, nekateri po\u010divajo, drugi se ne\u017eno prerivajo, tretji le nemo opazujejo dan.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\"Dva<\/a><\/p>\n

\"Dva<\/a><\/h3>\n

\"Skupina<\/a><\/p>\n

Kraljestvo gorske ti\u0161ine<\/h3>\n

Tu, na tej izpostavljeni poti med Luknjo in vrhom Bov\u0161kega Gamsovca (2392 m), sem se zna\u0161el v prav posebnem kraljestvu \u2013 kraljestvu ti\u0161ine, kamna in rogov. Kozorogi so mi dovolili, da sem obstal med njimi. Nekateri so se umaknili nekaj korakov, spet drugi so me sprejeli kot del jutra. Ko sem legel\u00a0in posku\u0161al uloviti njihove izraze, sem za\u010dutil to, kar i\u0161\u010dem na vsakem izletu \u2013 stik. Tisti resni\u010dni, nevsiljivi stik z divjino.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\"Kozorog<\/a><\/p>\n

Sonce je medtem \u017ee obsijalo Triglavsko severno steno \u2013 eno najlep\u0161ih in najveli\u010dastnej\u0161ih sten v Alpah. Njene sive plasti so za\u017earele v toplih barvah, medtem ko sem v objektiv ujel profil kozoroga, ki je miroval s pogledom proti vrhu Triglava. Kaj si je mislil? Je to njegov vsakdan? Njegova rutina? Zame pa trenutek, ki bo ostal za vedno.<\/p>\n

\"Kozorog<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Vrh in povratek<\/h3>\n

Do vrha sem nato nadaljeval s spo\u0161tovanjem do terena in z rahlim ob\u010dutkom, da sem \u017ee prejel najve\u010d, kar sem lahko. Pogled z vrha Bov\u0161kega Gamsovca je izreden \u2013 kot bi stal na mostu med dvema svetovoma: divjim zahodom Julijskih Alp in klasi\u010dno lepoto severne Triglavske skupine.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Nazaj grede so kozorogi \u0161e vedno bili tam. Kot da so me \u010dakali. Tokrat so se nekateri ulegli v travo, drugi so \u0161e vedno u\u017eivali v jutranjem soncu. Bela je legla ob mene, kot da ve \u2013 \u0161e zadnji posnetek, \u0161e zadnji pogled.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/h3>\n

Besede, ki ostanejo v ti\u0161ini<\/h3>\n

Te poti se ne da do konca opisati. Ni namenjena mno\u017eicam. Je surova, razgledna, mestoma zahtevna. A tistim, ki pridejo ob pravi uri \u2013 s spo\u0161tovanjem in ti\u0161ino \u2013 ponudi nekaj ve\u010d. Ponudi stik z divjino, stik z neizrekljivim.<\/p>\n

In \u010deprav sem domov prinesel stotine posnetkov, so tisti pravi trenutki ostali tam \u2013 med skalami, ti\u0161ino in kozorogi. In prav je tako.<\/p>\n

V kolikor \u017eelite kozoroge opazovati na nekoliko bolj dostopnem terenu vam priporo\u010dam obisk planine Pecol pod Monta\u017eem<\/a>.<\/p>\n

Tehni\u010dne informacije o poti na Bov\u0161ki Gamsovec<\/strong><\/h2>\n