Zimsko jutro v okolici Rateč in Planice

Letošnja zima je bila res izredno radodarna s snegom. Kar nekajkrat sem obiskal jezerce Ledine v bližini Rateč, saj jutranje meglice pogosto obdajajo okolico Rateč in ustvarijo prav posebne pogoje. Tudi na to jutro je bilo podobno in že takoj ob prihodu sem vedel, da bo narava okoli mene znova čudovita. Zime v Ratečah so mrzle in dolge, zato je pisatelj Josip Lavtižar kraj poimenoval »Kranjska Sibirija«.

Leta 2019 je v okolici Rateč nastala ena izmed meni najljubših serij fotografij (med drugimi tudi s strani “Sony awards” nagrajena fotografija).

Do jezera sem prispel nekaj minut pred vzhodom.

Ravno še pravi čas, da sem lahko v lov za fotografijami v zrak poslal dron.

Najprej je svetloba pobožala hribe v ozadju Rateč in znamenito Tromejo. V tem času (oktobra in marca) je pozicija Sonca ravno prava, tako da so Rateče in okolica osvetljene že nekaj minut po vzhodu. Tako sem lahko z dronom posnel nekaj fotografij v trenutkih, ko je svetloba najbolj nežna.

Pod vasjo Rateče ob vhodu v dolino Planice se ob vsakem obilnem dežju spomladi ali jeseni napolni jezerce Ledine. Poleti jezero presahne in takrat zelo hitro zraste trava, ki jo kmetje pokosijo za steljo. Pozimi jezero večkrat zmrzne in tako je bilo tudi tokrat. V jezero se izliva tudi potok Trebiža in jezero predstavlja širše območje rezervata Zelenci. Razmere so bile res čudovite in plast nizkih meglic je pokrajini dodala dodaten pridih čarobnosti.

Včasih so led iz jezera Ratečani kopali in ga prodajali, ter si tako v dolgem zimskem obdobju zagotovili dodaten prihodek. Led so Ratečani v Ledinah kopali zlasti, odkar je stekla po Savski dolini železnica (l. 1872). Tedaj je novo prometno sredstvo nudilo možnost izvoza tudi v daljne kraje in ker je bližnje Primorje zelo povpraševalo po ledu, so ga razpečavali z lahkoto. Celi vlaki ledu so potovali v Trst, Gorico in celo v Videm.

Več o tej zanimivi dejavnosti si lahko preberete v prispevku, kjer je bolj podrobno opisan postopek pridobivanja ledu.

Kmalu pa se je svetloba razlila tudi po vasici Rateče in okolici.

Razmere so bile vedno bolj spektakularne tudi tik nad jezercem, kjer sem z dronom posnel še nekaj fotografij.

Ko sem se z dronom že vračal k izhodiščni točki sem opazil, da je sončna svetloba končno začela prodirati tudi skozi gozd. Nastala je meni najljubša fotografija tega jutra.