Ligurija je čudovita dežela, ki leži ob Ligurskem morju, katere glavno mesto je Genova. Zagotovo najbolj znan del so vasice imenovane Cinque Terre, saj se na družabnih omrežjih skorajda ne morete izogniti poplavi njihovih fotografij. Cinque Terre je najmanjši nacionalni park v Italiji, ki šteje pet vasic: Riomaggiore, Manarola, Corniglia, Vernazza in Monterosso al Mare. Skupaj z okolico je uvrščen na seznam Unescove dediščine. Za obisk je najbolje izbati zgodnjo pomlad, vendar se gneči v celoti vseeno ni mogoče izogniti. Cinque Terre so zagotovo vredne svoje slave. Priporočam, v kolikor vam čas dopušča, tudi ogled drugih bližnjih mest. Od opreme sem s seboj vzela Sony A6000, zelo priročen fotoaparat za potovanja, ki odlično opravi svojo nalogo. Zaradi družinskega potovanja ni bilo veliko časa za fotografiranje, zato so fotografije zgolj potopisne.
Za izhodiščno točko smo izbrali La Specio, saj so bile kapacitete v lepšem Levantu zasedene. Izbrali smo počitniško hišo za dve družini, deset minut z avtom oddaljeno od železniške postaje. Odpravili smo se v zgodnjih jutranjih urah in okoli kosila prispeli na cilj. Skozi vasice vozi vlak, zato smo avto puščali v parkirni hiši pod železniško postajo. Vozovnice za vlak lahko kupite za vsako vožnjo posebej (4 EUR za odraslega in 2 EUR za otroka), lahko pa kupite celodnevno za 16e. Ne pozabite jih žigosati na peronu.
K raziskovanju vasic smo pristopili umirjeno in sproščeno, saj smo si vzeli dovolj časa. Po izstopu na prvi postaji Riomaggiore nas je pričakal čudovit pogled na morje. Vreme je bilo idealno za izlet, oblačno in toplo.
Ozka, stopničasta pot ob morju nas je popeljala v prikupno barvito majhno vasico z restavracijami, trgovinicami in na koncu majhno plažo s čolni. Voziček za najmlajši popotnici nam je bil bolj v breme kot v korist, tako da so nosilke ali nahrbtnik zagotovo boljša izbira.
Izgubljali smo se v ozkih uličicah in se najedli s “takeaway” morsko hrano.
Po obvezni degustaciji slastnega sladoleda smo se skozi tunel odpravili proti železniški postaji na vlak nazaj v La Specio.
Drugi dan smo se odpravili na pohod med vasicama. Zaradi predhodno deževih dni, so bile vse poti, razen iz Vernazze do Monterossa zaprte. Na železniško postajo smo prispeli po 9 uri, zato smo najprej čakali v vrsti za parkirišče, nato pa je sledil še šok na postaji, saj je bila vrsta pri info točki za karte dolga 200 m. Uradne ure so imeli le od 9 do 13, poleg tega pa je bil gospod na blagajni že vsega naveličan. Hoteli smo kupiti karte za treking, dobili pa smo celodnene vozovnice za vlak! Po začetni zmedi smo ugotovili, da vključuje karta tudi treking, tako da nam ni bilo treba spreminjati dnevnega načrta, ampak vseeno nas je jezilo, ker smo vse skupaj preplačali. Zagotovo lahko kupite karte samo za treking, ki vključuje avtobusni prevoz.
Po kratki vožnji z vlakom smo izstopili v mestu Vernazza. Bilo je precej več ljudi kot dan prej, saj je bila sobota.
Ogledali smo si čudovito mesto in jedli izvrstno pico.
Po ogledu Vernazze smo sledili označbam proti mestu Monterroso. Na izhodni točki vasi smo povprašali, če so teniske dovolj dobra obutev, saj so ravno sprejeli zakon, da bodo oglobili tiste, ki bodo neprimerno obuti. Povedal nam je, da je obutev primerna, vendar nam je odsvetoval treking z otroci, saj naj bi bila pot za njih prezahtevna. Njegovega nasveta nismo upoštevali in bilo je nepozabno.
Najprej nas je pričakal dih jemajoč razgled na mesto, v nadaljevanju pa polno klifov, skritih vrtov in neskončno morje.
Pot se je sprva strmo vzpenjala, po približno petnajstih minutah pa se je položila. Bila je blatna, ozka in stopničasta, vendar nezahtevna. Gneča je bila v obe smeri kar velika, saj je bila to tisti dan edina odprta pot. Na nekaterih predelih smo morali izmenoma spuščati ljudi iz druge smeri, saj je bilo prostora le za enega. Hodili smo malo manj kot 2 uri (obvezno s seboj vzemite vodo in malico). Ker smo z Gorenjske in hodimo v hribe, je bila pot kot dolg prijeten sprehod in je bilo opozorilo odveč.
Proti koncu se je odstrl pogled na mesto Monterosso z dolgo plažo.
Najprej obvezno sladoled, malo počitka, sledil pa je ogled. Monterosso je iz ene strani na drugo povezano s tunelom. Ima največ hotelov in restavracij ampak nas je najbolj vleklo na plažo namočit noge v morje in v miru spiti pivo ob čakanju na sončni zahod. Žal je bilo preveč oblačno in tako je nebo ostalo sivo.
Preden smo se odpravili na vlak smo pred postajo opazili dolgo vrsto pri restavraciji s hitro prehrano in zdelo se nam je, da zagotovo ni tako brez razloga. Nismo se motili, ker sta bila foccacio in pizza najboljša, kar smo jih jedli.
Tretji dan smo se dopoldne odpravili v mesto Corniglia, popoldan pa v Manarolo in Portovenere.
Corniglia je edino mesto, ki ni ob morju in vas po prihodu na postajo čaka vzpon po več kot 300 stopnicah. Odkupi se s čudovitimi razgledi in prikupno majhnostjo.
Sledil je še obisk zadnje vasice Manarola. Ponovno nas je pot iz postaje peljala skozi tunel, najprej na majhno dvignjeno dvorišče in nato po ozki glavni ulici do morja.
Pozno popoldan smo se iz La Specie z avtobusom odpeljali proti Potrovenere. Malo smo se lovili pri iskanju kart in avtobusne postaje, sama pot je bila slikovita in dolga pol ure. Portovenere je malo manj znano ampak res čudovito. Najbolj znan del je Byronova jama, v kateri je pesnik meditiral, cerkev svetega Petra in grad Doria.
Zadnji dan smo na poti domov naredili manjši ovinek in se zapeljali po Ligurijski rivieri do Portofina. Ustavili so nas v Santa Margheriti s pojasnilom, da ne moremo nadaljevati z avtomobilom in moramo na avtobus. Niso nam pa povedali, da nas bo avtobus pripeljal le do polovice in bomo morali nadaljevati peš, ker se je nedavno udrla cesta. Pot nad cesto je bila sicer lepa ampak na določenih delih v gradnji. Bilo je tudi zelo mrzlo in vetrovno, tako da nam vreme ni bilo prav nič naklonjeno.
Mesto je majhno, polno trgovin priznanih blagovnih znamk in turistov s križark. Bilo je razkošno in lepo, ampak nas ni pretirano navdušilo. Po kosilu in odlični kavi smo se odpravili proti domu.
Ligurijsko obalo z znamenitimi Cinque Terre je vsekakor vredno obiskati, saj ponuja edinstvene kraje, vrhunsko kulinariko in oddih od vsakdanjika. Če vas zanimajo dodatne informacije nam kar pogumno pišite pod komentar ali na poštni naslov.