Slemenova špica spada med najbolj obiskane vzpetine v Julijskih Alpah. Gre za imenitno travnato razgledišče v bližini našega najvišjega cestnega prelaza Vršiča. Izhodiščna točka izleta je na visoki nadmorski višini, tako da ni potrebno narediti veliko dodatnih višincev, sama trasa pa je zelo enostavna. Ponuja enkraten razgled in je primerna tudi za tiste, ki bi se radi z relativno malo truda podali v osrčje Julijcev in uživali v spektakularnih razgledih.
Na Slemenovi špici sem bil že pred dobrima dvema tednoma, toda macesni so bili takrat še bolj ali manj zeleni. Zame je najlepši čas za obisk jeseni, ko macesni zažarijo v zlati barvi. S pohodom sem začel zelo zgodaj, saj sem želel ujeti Jalovec, ko nad njim še svetijo zvezde.
Malo pred vzhodom se je nebo odelo v nežne roza odtenke in še poudarilo belo kapo Jalovca.
Pred začetkom akcije, sem na hitro posnel še avto portret.
Slemenova špica je zelo priljubljena izletniška točka in ker jo imamo radi tudi fotografi, si tam zelo redko osamljen.
Pogled z vrha proti dolini Tamar. Ravno tam kjer se pričnejo meglice v dolini je Planica, ki je najbolj poznana po smučarskih skakalnicah. V Planici je tudi največja letalnica na svetu, ki je že tradicionalno vsako leto na vrsti kot zadnja. Prva tekmovanja v smučarskih skokih oz. poletih so tu potekala že v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Po nestrpnem čakanju sem ga le dočakal. Sonce najprej osvetli vrh Jalovca.
Dolina Tamar na levi in dolina Male Pišnice na desni.
Končno je Sonce prižgalo tudi macesne.
Tudi spodaj pri najbolj priljubljeni točki je bilo vedno bolj živo.
Spodaj je moja najljubša fotografija tega dne, macesni lepo žarijo v zlati ledeni prevleki jezerca. Do kosila se bo zagotovo že stalil. 🙂
Nekaj bližnjih posnetkov macesnov.
Jutro je bilo še vedno rano, ko sem se odločil, da imam dovolj zlate pokrajine in da je čas, da obiščem še pobeljene vrhove. Toda najprej sem se moral spustiti proti Vršiču. Sicer sem včasih rajši ubral Hanzovo pot na Mojstrovko, odkar pa me v gorah spremlja kuža, se nanjo odpravim po južni poti.
Južna pot je precej manj zahtevna in od vas zahteva samo nekaj kondicije. V dobri uri sva bila na vrhu.
Spodaj lahko vidite kako Slemenova špica izgleda z vrha Mojstrovke.
Tudi Bela rada pozira.
Pogledi na okoliške gore so bili čudoviti.
Samotni macesni ob poti.
Sonce in zlati macesni ponujajo res čudovite razglede in v kolikor imate v Oktobru kaj prostega časa, se le odpravite do Slemenove špice. Ne bo vam žal.
