Lovljenje spektakularnega vzhoda na Bledu

Prva fotozgodba bo posvečena Bledu in čudovitemu vzhodu, ki ga je nekega jesenskega dne pričarala narava. Ojstrica je hrib, ki se dviga nad zahodno obalo Blejskega jezera. Dostop je enostaven in ponuja izredno lep razgled na Blejsko jezero, otok, grad in Karavanke v ozadju. Lepo se vidijo tudi Kamniško Savinjske Alpe. Do takrat lokacije še nisem poznal in po nasvetu prijateljice sem se prvič odpravil na ta Blejski razglednik. Predstavljal sem si, kako bo svetloba najprej osvetlila gore v ozadju in potem počasi napredovala proti gradu in otoku.

Ko sem zjutraj pogledal skozi okno, je kazalo na popolnoma jasno jutro. Hitro sem pripravil opremo in se odpravil proti Bledu. V Gorjah pa se je začela kazati drugačna slika. Zapeljal sem v gosto meglo in izgledalo je, da od lepih razgledov ne bo nič. Malo sem bil razočaran, ampak zdelo se mi je, da zna biti Ojstrica ravno dovolj visoko, da bo kukala iz meglic. In v kolikor bi se ob vzhodu megla začela umikati, bi to pričaralo res lepo vzdušje.

Na vrhu Ojstrice in čudovit meglen vzhod na Bledu

Ko sem prispel na vrh se kar nisem mogel načuditi, kakšno srečo imam. Razgled je bil že pred vzhodom neopisljivo lep. Kot, da bila narava muhast slikar, ki se ne more odločiti kam bo postavil meglice, kaj bo odkril in kaj zakril.

Grajske luči so bile še vedno prižgane, ko sem prvič pritisnil na sprožilec.

Ozračje je bilo povsem mirno in neučakano sem postopal sem ter tja, fotografiral in pogledoval proti vzhodu. Nenadoma so se luči na gradu ugasnile in iz megle je pokukal cerkveni zvonik.

Kot v najlepših sanjah. Sonce je osvetlilo Karavanke, grad in otok, medtem, ko so meglice še vedno ustvarjale fantastično vzdušje.

Sonce je počasi osvetlilo pokrajino.

Vse se je dogajalo izredno hitro, meglice so odkrivale in zakrivale pogled na otok, vzdušje je bilo mistično. V želji, da bi posnel čimveč, sem fotografiral kar nekoliko preveč in ostal brez dobre fotografije z dolgim časom fotografiranja. No, pa drugič. 🙂

Zlata ura v vsej svoji lepoti. Meglice, otok in grad zgoraj, jesenski gozd spodaj.

Lahko si predstavljate, da je bil razgled s klopce res fantastičen.

Moja najljubša fotografija v seriji. Izgleda, kot da otok lebdi med oblaki.

Pod gradom so še vedno poplesavale meglice in igrivo zakrivale njegov odsev v jezeru.

Bled na meglena, jesenska in zimska jutra, res lahko ponudi ogromno. Zadovoljen sem se vračal proti avtu, z mislijo koliko dobrih fotk bom danes lahko procesiral.