Za enodnevne izletnike, ki se želijo naužiti lepih razgledov na vršace in se nadihati ostrejšega zraka, je izlet na Vršič ena od primernih izbir. Gre za gorsko sedlo in najvišji slovenski cestni prelaz (1611 m), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjska) s Trento (Primorska). Pot do najlepših stvari, pravijo, pa je običajno dolga in težka. Tudi z dostopnostjo na Vršič je bilo še na začetku preteklega stoletja tako. Cesta, ki povezuje Kranjsko Goro in Bovec, se od leta 2006 dalje imenuje Ruska cesta, kar ni naključje. V prvih mesecih leta 1915 je Kranjska Gora postala pomembna strateška točka zaradi Soške fronte, ki je potekala med takratnima Avstro-Ogrsko in Italijo, na reki Soči. Vojska Avstro-Ogrske je sklenila, da je za hitrejši prehod avstrijskih enot in vojaške opreme preko prelaza potrebno nujno zgraditi cesto, ki bi povezala dolini rek Soče in Save.
Cesta na Vršič
Za izgradnjo ceste je bilo zadolženih okrog 10000 ruskih vojnih ujetnikov. Delo je bilo poleg slabih vsesplošnih razmer v zimskem času in v zgodnji pomladi tudi izjemno nevarno, saj odgovorni niso predvideli proženja plazov z Mojstrovke. Med gradnjo ceste naj bi umrlo od 170 do 300 Rusov in od 10 do 80 avstro-ogrskih vojakov, ki so stražili ujetnike. Samo plaz 8. marca 1916 je zahteval 110 žrtev med Rusi in 7 avstro-ogrskih stražarjev. Preživeli ruski ujetniki so leta 1916 v spomin umrlih tovarišev postavili kapelico. Ruska kapelica je danes spomenik državnega pomena in je vpeta v gozd na petem kilometru ceste Kranjska Gora‒Vršič.
Ob poti na Malo Mojstrovko. Spodaj je dobro vidna cesta na Vršič.
Zgornja fotografija krasi mesec julij na koledarju za leto 2023.
Današnja, pozimi večinoma zaradi snega neprevozna cesta, nas na vrh Vršiča popelje z gorenjske strani po 24 serpentinah. Ovinki so tlakovani. Ob poti nas spremljajo planinski domovi oz. koče: Koča na Gozdu (1226 m), Tonkina koča (1380 m), Erjavčeva koča (1515 m), Tičarjev dom (1620 m) in Poštarska koča (1725 m).
Krave ob cesti na Vršič
Nič manj slikovita ni cesta s primorske strani, ki nas pelje na vrh po 26 serpentinah. Ob njej se lahko okrepčamo v Koči pri izviru Soče (886 m), ki pa bo zaradi prenove v letu 2022 zaprta. Pot nas vodi blizu odcepa za Zadnjico, od koder se lahko povzpnemo na dobro obiskan Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m), ki je odlično izhodišče za planinske ture, kot so: Bovški Gamsovec (2392m), Križ (2410m), Pihavec (2419m), Planja (2453m), Razor (2601m), Stenar (2501m).
Spomenik Juliusu Kugyu
Pot nadaljujemo mimo znamenitih trentarskih domačij in Alpskega botaničnega vrta Juliana, kjer uspeva okrog 600 različnih rastlinskih vrst, osvežimo se lahko tudi v reki Soči in si ogledamo zadnjo Trento, kjer je urejena Kekčeva domačija. Ustavimo se lahko ob spomeniku Juliusa Kugyja (1858‒1944), ki mu pravimo kar oče slovenskega alpinizma.
Julius Kugy in Jalovec v jeseni
Po njem se imenujejo nekateri dostopi do gora v Julijcih, bil pa je tudi navdušen botanik. Njegov pradedek je bil Jovan Vesel Koseseki, priljubljeni pesnik v času romantike, ki pa mu danes ne pripisujemo pomembnejše vloge. Ob cesti je ohranjen tudi cestni predor, varen pre plazovi, iz 1. svetovne vojne, ki pa ga danes ne uporabljamo več.
Zadnja Trenta
Dolina Zadnje Trente v na začetku gorske pomladi.
Na vrhu prelaza se lahko ustavimo, občudujemo neustrašne ovce in se uzremo na pravo kraljestvo narave. Pozorno oko bo morda z razglednega grička pri Poštarski koči ali ob Erjavčevi koči uzrlo ajdovsko deklico v severni steni Prisanka/Prisojnika. Gre za navidezno vklesan portret žalostne ajdovske deklice, potomke velikanov s človeško podobo, ki naj bi živeli na hribovjih in v gorah.
Zgodba o Ajdovski deklici
Iz ljudskega slovstva se je ohranila pripovedka o tem, kako naj bi nenavadna podoba nastala. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega slovstva, v knjigi Babica pripoveduje z nami deli dragoceno vsebino. Dobrodušna ajdovska deklica je živela pod previsnimi stenami Prisanka (ali Prisojnika) in varno vodila popotnike skozi snežne zamete preko Vršiča v Trento. Ko so se vračali v domače kraje, so ji v znak hvaležnosti pod Prisankom puščali hrano, tako da nikoli ni bila žejna in lačna. Bila pa je tudi sojenica; obiskovala je mlade matere in prerokovala novorojenčkom njihovo usodo.
Nekoč je obiskala planšarico v Trenti, ki je s pravkar rojenim sinom trdno spala. Ajdovska deklica se je neslišno približala otroku, napovedala pa mu je nenavadno prihodnost. Postal naj bi lovec; še huje, ustrelil naj bi Zlatoroga in z njegovimi rogovi prišel do bajnega bogastva. Ko so za to prerokbo slišale sestre ajdovske deklice, so jo preklele, ker je napovedala smrt Zlatorogu. Ko se je vrnila pod Prisojnik, je okamenela, prerokba o Zlatorogovem žalostnem koncu pa se je uresničila. Iz njegove krvi je zrasla triglavska roža.
Vršič je zanimiv tudi s fotografskega vidika
V zadnjih letih je prelaz Vršič postal tudi zelo pribljubljena točka za fotografe. Predvsem v zgodnjih jutrih in ob menjavi letnih časov lahko po bližnjih poteh nad Vršičem uzremo ljudi, željne ovekovečiti prve sončne žarke, ki prebodejo zaspano naravo. Zaradi stika različnih podnebij smo velikokrat priče zanimivim pojavom; medtem ko nas na gorenjski strani pričaka ivje na zlatih macesnih, pa na Primorskem le-ti ponosno stojijo s še zelenimi iglicami.
Kombinacija jeseni in zime nad Vršičem
Ko macesni ob poti na Slemenovo špico dobivajo zlato obleko, se običajno poleg fotografov valijo tudi trume izletnikov. Včasih so tja hodili zaradi drugega motiva, ki ga še pomnijo starejše generacije ‒ jezerca, ob katerem so travo smukale ovce, je v ozadju popestril mogočni Jalovec, ki ga je zelo čislal tudi Julius Kugy. Streljaj od vrha prelaza nas pot lahko zanese tudi na Visoki Mavrinc, ki prav tako postreže z epskimi pogledi na Prisank/Prisojnik.
Slemenova Špica in Jalovec v odsevu
Pogled skozi Prisojnikovo okno
Če imamo srečo, nas lahko razveselijo sončni žarki, ki se pnejo skozi Prisojnikovo okno. Družinski izlet lahko izpeljemo tudi do Koče v Krnici, ki se nahaja v istoimenski alpski dolini. Ponuja razglede na mogočna Oltar (2621 m) in na Škrlatico (2740 m). Z Vršiča se vzdržljivejši pohodniki lahko odpravijo tudi na daljše ture: na Veliko (2366 m) in Malo Mojstrovko (2332 m), na Jalovec (2645 m), Razor (2601 m) in Prisojnik/Prisank (2547 m).
Vršič pa ni samo odskočna deska v tihi raj pod oblaki, temveč postaja v zadnjem času tudi točka poplarne prireditve, ki vsako leto privabi veliko udeležencev in gledalcev. V začetku junija sedaj poteka že tradicionalna kolesarska prireditev Red Bull Goni Pony za vse ljubitelje retro koles Pony, ki so bila v izdelavi med leti 1965 in 1985. Udeleženci, ki so običajno v zabavnih opravah, morajo z nepredelanim kolesom Pony (brez prestav, 20-palčno kolo) premagati 13,5 km na Vršič z gorenjskega konca, kar zaradi tlakovanega cestišča predstavlja svojevrsten izziv. V začetku septembra pa ljubitelje novodobnih koles čaka tudi tradicionalni Juriš na Vršič.
